Sava Cup – teden dni pozneje

Sedaj, ko se oziram nazaj na Sava Cup (če to berete pa ne veste točno o čem teče beseda potem je skrajni čas, da si ogledate galerijo spodaj avtorice Tjaše Kogovšek) in si mislim le kako smo vse to izpeljali?

Začelo se je pred približno šestimi leti, ko je Sava Cup dobil ime in obliko. Zveze nekaterih držav bivše Jugoslavije so sklenile glave in dognale, da potrebujejo velik, odmeven dogodek na FABI mizah, saj takih dogodkov manjka, igralci si jih želijo in so odlična priložnost za druženje, širjenje obzorij in izmenjavo idej – tako v zvezi s kalčetom kot na ostalih področjih življenja (Ali veste kaj počnejo tekmovalci, ko niso za mizo?)

Letos je imela Slovenija nalogo, da organizira Sava Cup in ta naloga je bila zaupana našemu društvu ter društvu Bela Tema iz Kopra. Prve priprave in dogovori so stekli že v novembru, ko sva se z Matejem Vidergarjem (predsednik ŠKD Bela Tema; njegov “raport” s turnirja: http://belatema.weebly.com/namizno-nogometni-blog/slovensko-hrvaska-naveza-najboljsa-na-sava-cup-2018; v nadaljevanju Vidi) prvič usedla in se začela pogovarjati kaj in kako.

Nastalo je tole:

 

Okviren urnik stoji, discipline so določene, kaj naprej? Ahh, saj smo skoraj že vse pripravili. -Ja, veš da.

In nastal je seznam dolg preko 60 alinej stvari, ki jih potrebujemo na turnirju ali pa jih moramo pripraviti. Mize in priprava le-teh, orodje, zapisnikarska miza, prenosniki, televizije, promocije, pokali, nagradne igre, hrana, spanje… Ni, da ni.

In smo začeli klicat naokrog, da smo dobili 9 miz iz okolice in tako so bili tudi kolegi iz Bele Teme zelo veseli saj ni bilo potrebno vozit “obalnih” miz v Ajdovščino. 🙂 Na tem mestu se vsekakor moram zahvaliti domačinoma Klavdiju in “Žulju” za posojo kombija in prevoz miz na in z lokacije. Seveda gre zahvala tudi g. Aleksandru za posojo miz iz okoliških barov.

Ko smo imeli mize “pod streho”  se je začela priprava igralnega programa oz. sistema igranja. Na to temo sva z Vidijem izmenjala nič manj kot 56 emailov… kaj bi, kaj ne bi, kako bi, vsak je imel neke svoje ideje in poglede na sistem in kako najbolj zadovoljiti vse tekmovalce… No, na koncu smo se odločil za sistem petih ekip v skupini in tri od teh ekip napredujejo v nadalnje tekmovanje. Vsi “srečni poraženci” so se, kot bi povedal Mito, stepli med sabo za naziv najboljšega poraženca.

Ko je le prišel ta naš veseli dan, ali Sava Cup se je za “lokalce” začel že v petek popoldan s pripravo prostora. In kako smo jih glancali… Mislim, da spodnji komentar pove vse:

 

In pride ta sveta sobota, ko se je vse zgodilo in… pade pol metra snega, avtoceste zaprte, Srbi pridejo v Slovenijo ob 5:30 zjutraj namesto ob polnoči, tekmovalci me kličejo, da bodo zamudili zaradi težav na cestah, nekateri odpovejo… Oh, boy… to ne kaže dobro. Vseeno se prikažejo lokalci, pa organizatorska ekipa iz Kopra, pa se zbudijo Srbi in najdejo pot iz hostla do Livade, pa pridejo še Hrvati… in jaz pogledam na prijavno listo pri Vidiju in je gor številka prijavljenih ekip 33… Ok, mogoče ne bo tako slabo. In začnem štet igralce, ki so prisotni in nikakor ne pridem do te številke… Ma ti, kaj imaš ti ziher pravo številko? -Ma ja, sem vpisal še vse za katere vem, da so še na poti. No, v tistem momentu (ura okrog 11:00 dopoldan) je bilo ekip zgolj okrog 20, vsi ostali so zaradi razmer na cestah zamujali. Če mogoče ne veste o katerem vremenu govorim, naj vam osvežim spomin:

Vremenska napoved sobota, 3.2.2018

Danes čez dan bo v notranjosti Slovenije močno snežilo. Sneg bo moker in bo povzročal težave v prometu, pojavijo se lahko snegolomi. V soboto v prvem delu dneva bo na Primorskem pihala burja, ki bo na izpostavljenih mestih dosegala hitrost približno 100 km/h. Nevarnost snežnih plazov je velika.
V nedeljo bo delno jasno, po nekaterih nižinah se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost. Čez dan bo zlasti na Primorskem in Notranjskem občasno bolj oblačno. V ponedeljek zjutraj bo jasno z meglo po nekaterih nižinah, čez dan se bo od zahoda nebo pooblačilo.

 

No, na koncu je velika večina igralcev prispela srečno in brez večjih težav kljub temu, da smo imeli kar nekaj odpovedi in verjamemo, da bi se nam še marsikdo pridružil, če ne bi imel težav s prevozom. Ampak vremena se ne da spreminjati in s končno številko 35 ekip smo bili zadovoljni.

Prijave opravljene, žreb izveden in začnemo z uvodnim govorom pri katerem seveda Miloš Đorđević nikoli ne razočara. Tokrat nas je peljal na sprehod po njegovem potnem listu.

Formalnosti opravljene in začnemo igrat. Pritožb nad prostorom in mizami skoraj ni bilo, ker vsi vemo kako je naš ljubi FABI muhast… malo visi, pa ga popraviš, pa visi drugače, pa ga namažeš, pa čez 5 minut spet ne teče ročka kot bi morala… Uglavnem nič novega. In približno pol ure v tekmovanje nekateri igralci prijavijo, da imajo napačne rezultate vpisane, pa da se je odigrala tekma med dvema ekipama, ki sploh nista v isti skupini in takih tekem je kar nekaj. Oči razširjene, čuden izraz na obrazu… kaj hudiča se dogaja? Program crknil? Smo narobe vpisovali? KAJ SE DOGAJA? Panika. Mrzel pot in kocine pokonci. Not a good feeling.

1. Z Vidijem gledava, študirava, Vidiju izpade nekaj lasa, meni nekaj brade in še vedno nama ni nič jasno. Tekmovanje stoji, vsi se sprašujejo kaj se dogaja… in na tem mestu bi se zahvalil kar VSEM igralcem, ki so strpno čakali, da smo napako odpravili, preverili vse rezultate in vpisali te, ki so bili napačni. Po 20 minutah panike tekmovanje steče, pot ne teče več, kocine se spustijo in turnir je do konca odvoden brez vsakršnih težav. Tukaj bi res pohvalil Vidija, Melito, Ukmarja, Puca, Keteja, Remca, Čermelja in vse, ki  ste med tem, ko sem bil sam zaseden, vpisoval rezultate in klicali tekme. Tudi brez vas ni turnirja!

Na tem mestu bi se rad zahvalil tudi vsem sponzorjem, ki so nam pomagali pri organizaciji na takšen ali drugačen način.

Če ste si ogledali galerijo na začetku te objave ste mogoče ujeli košček atmosfere, ki smo jo vsi skupaj uspeli ustvariti na tem dogodku. Dobra voljo, tekmovalnost, spoštljivost in vse splošno dobro počutje je cilj h katerim stremimo in za katerega se trudimo. Ko ob koncu turnirja prejemaš pohvale tekmovalcev in obiskovalcev veš, da je bilo vse vloženo delo poplačano in ni ga boljšega občutka kot pristen stisk roke v slovo in pohvala ter seveda vprašanje kdaj se spet vidimo.

 

Tomaž Čoha
Predsednik društva Črn Plamen