Kot ste prebrali v naslovu je praznik namiznega nogometa za nami. Z njim smo ovekovečil še eno sezono uspešno izpeljane Primorske Kalčeto Lige. Letošnja sezona je bila daljša in bolj obiskana kot lanska. Veliko je bilo novih obrazov, zelo veseli pa smo bili tudi nekaterih povratnikov na male zelenice in prijateljev s katerimi se že dolgo nismo videli.
Vse se začne z idejo pravijo. Enim pade jabolko na glavo, druge strese elektrika… Nam se je porodila sama od sebe. Najbrž za kalčet mizo. Tako preprosto je bila rojena ideja Primorske Kalčeto Lige, ampak ker vemo, da ideja brez vloženega dela ni vredna nič smo zavihali rokave, pljunili v roke in spravili pod streho že drugo sezono PKL.
Ker pravijo, da turnirjev ni nikoli dovolj (ali pač?) je dan pred finalom potekal še turnir Državne lige v Trening centru namiznega nogometa Trojane. Ker se v življenju večkrat stvari tako poklopijo in ker MORA biti zanimivo sem se seveda tudi tega turnirj udeležil in celo zmagal tekmovanje v dvojicah z Matejem Vidergarjem (ŠKD Bela Tema, Koper). Dober začetek. 🙂
Okrog 23:30 sem prišel v Ajdovščino s prvim turnirjem vikenda za mano, da bi si malo oddahnil. Seveda še kako uri ali dve nisem mogel zaspati. “Immo vse za jutre? Kej vse morm it še iskat? Koga sm pozabu poklicat?” Samo nekaj od vprašanj, ki so mi rojile po glavi tisti večer. Napoči sobota, pred 8:00 grem v avto, pičim domov po luči, podaljške, lepilne trake, šraufncingarje, livel, kaso… In še 5 stvari, ki sem jih itak pozabil. Pičim naprej po kombi, da bomo mize prepeljali, premečem robo in sem ob 8:55 že v BHM. “Ne morš verjet, je ratalo pred 9:00”. Kmalu uletita še Uki in Čermelj in začnemo štimat plac. Plac hvalabogu poznamo, v njem smo že delali turnirje in tukaj ni nekih velikih presenečenj. “Haaaa… kaj si reku, ni presenečenj?” se zasliši iz zadnje vrste. Gremo po vrsti, ok?
- Razpremo dve roll-up stojali. Na enem grafika štima, na drugem preliva sploh ni in seka zelena barva ven. Say whaaat?
- Naredimo kartonasto podlago za spominsko tablo. Kaj mamo olfa nož? Itak, da ga nimamo. “Dej prereži kar s škarjami.” -Si skoraj čopne prst stran.
- Postavljamo luči nad mizami. Postavimo tri, grem po četrto in peto (ena izmed tistih stvari, ki sem jih zjutrja seveda pozabil). Fantje namontirajo prvo, štima. Druga – problem. Ni štroma dovolj blizu. Nekako poštelajo, zvezicirajo razdelilec/podaljšek, dobimo elektriko. Luč gre pod strop. “Dej ušteki”. -Se ne prižge.
Čermelj vse skupej pospremi s besedami “to je life production”. Amen!
Plac je večinoma pripravljen okrog 16:00, gremo na kosilo in pod tuš, pridem ob 17:00 nazaj. Spet začne v glavi nabijat: “Kaj si pozabu? Kaj še manjka? Pride folk?”
Poštimamo plac do konca. In folk je začel hodit. Jaz si oddahnem. *obriše švic s čela*
Pa naj se ozrem še na nekaj presenečenj večera, ki sem jih doživel:
- Obisk predsednika Zveze namiznega nogometa Slovenije, Fabijana Leskovca, je zagotovo eno izmed njih. Vedno je lepo videti nove obraze, še lepše je ko se nekdo oglasi “u Wajdušni” samo zaradi turnirja, ki smo ga pripravili. Kapo dol. 🙂
- Pako in Štokelj: v skupini izgubila vse kar se je izgubiti dalo in obtožila organizatorja (beri mene). Potem pa iz inata zmagata amaterski del ob 03:00 zjutraj. Zadnja tekma turnirja amatersko finale. Če pa to ni namenoma, tudi ne vem kaj je.
- Najboljši igralec sezone: po točkah sta bila prva izbira Jan Čermelj in Matej Puc, ki sta imela pokal takorekoč že v rokah. In potem pridrvita Jovica Trava in Damjan Čoha kot podivjan vlak do finala in razbijeta dvojico Vidergar/Hlaj in si prislužita 100 točka na lestvici. Kaj se zgodi? Damjan Čoha, Matej Puc in Jan Čermelj imajo enako število točk. OMG!!?!?? Kako naj dam pokal na tri dele? Neodvisna komisija odloči, da ga prejme tisti z najboljšimi uvrstitvami skozi sezono. Damjan, vse čestitke za pokazano igro in jeklene živce, ki so zdržali do finala.
Najboljši igralec sezone 2018/2019
Ker vemo, da so turnirji utrujajoči smo za vse prisotne naročili tudi nekaj pic. Picopek se pripelje v malem Puntotu, skoraj zleti s ceste, ker ni videl ven iz avta čez škatle naših pic. Poračunava, razdelim pice po mizah. Odziv lahko primerjam samo s poletnim požarom, ki zajame razsušeno podrastje v gozdu. Wuš in jih ni bilo več. Čez manj kot 10 minut pride Puc vprašat… “Kej pic ni več?” 😀 😀
Tako kot tole drevesce so zmanjkale tudi pice.
Kljub temu, da je ta povzetek finala hudomušno obarvan lahko rečem, da mi je bilo v največjo čast in veselje, da sem lahko z vami delil še eno sezono Primorske Kalčeto Lige in jo zaključil s praznikom namiznega nogometa. Veliko mi pomeni, da si ljudje vzamejo čas in se udeležijo dogodka za katerega si se trudil praktično celotno sezono, da cenijo tvoje delo in te tudi pohvalijo. Hvala!
Na tem mestu nikakor ne morem mimo vseh ljudi, ki so pomagali pri soustvarjanju sezone in finala (v naključnem vrstnem redu): Boštjan Pišot, Alan Čoha, Dimitrij Vremec (Nori Konj), Kristjan, ekipa BHM, MC Hiša Mladih, Jan Čermelj, Matej Puc, Nejc Ukmar, Rok Remec, Lukas Zehrer, Jani Kete in Melita Mavrič.
Rezultati finala pa so sledeči:
? 1. mesto: Jovica Travar in Damjan Čoha ?
? 2. mesto: Matej Vidergar in Mirt Hlaj ?
? 3. mesto: Friderik Mavrič in Borut Jeram ?
? Najboljša igralka sezone: Melita Mavrič ?
? Najboljši igralec sezone: Damjan Čoha ?
Najboljša amaterja: Igor Pavletič Pako in Marko Štokelj